BS-329 Belgorod
Belgorod
| |
Zgodovina | |
---|---|
Rusija | |
Ime: | Belgorod |
Poimenovana po: | Belgorod |
Ladjedelnica: | Sevmaš |
Začetek gradnje: | 24. julij 1992 |
Splavitev: | 23. april 2019[1] |
Dana v uporabo: | 8. julij 2022[2] |
Status: | Aktivna |
Splošne značilnosti | |
Razred: | Antej |
Izpodriv: |
|
Dolžina: | 184 m |
Širina: | 18,2 m |
Ugrez: | 9,2 m |
Pogon: | 2 x OK-650V tlačnovodna jedrska reaktorja (visoko obogateni uran <= 45 %[3]) |
Hitrost: |
|
Maksimalna posadka: | 107 |
Oborožitev: | 6 torpedov 2M-39 Pozejdon |
Belgorod (rusko Белгород) je jedrska podmornica za posebne namene Ruske vojne mornarice, oborožena s torpedi na jedrski pogon 2M-39 Pozejdon. Z dolžino 184 m je najdaljša podmornica v zgodovini. Poimenovana je po mestu Belgorod. Gradnja se je začela po projektu 949A Antej in njen gredelj je bil položen 24. julija 1992. Leta 1997 se je gradnja zaradi finančnih razlogov ustavila. Trup je bil večinoma zgrajen, manjkali pa so reaktor, oprema in raketni silosi.[4] Med obiskom Sevmaša 20. julija 2006 je minister za obrambo Sergej Ivanov sporočil, da podmornica, zgrajena v višini 80 %, ne bo dokončana.
Leta 2012 je vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice Vladimir Sergejevič Visocki sporočil, da bo Belgorod dokončan kot podmornica za posebne namene.[5] 20. decembra 2012 je nov projekt dobil uradno oznako Projekt 09852.[6][7] Njegova glavna oborožitev bo šest torpedov na jedrski pogon z veliko jedrsko bojno glavo 2M-39 Pozejdon, namenjenih uničevanju sovražnikovih obalnih mest z jedrskimi cunamiji. Dolžina predelane podmornice je 184 m, s čimer je Belgorod najdaljša podmornica na svetu in najdaljša podmornica v zgodovini.[8] Splavljen je bil 23. aprila 2019, leta 2021 pa je bilo napovedano, da bo postal del Tihooceanske flote.[9] 25. junija 2021 so se začela morska preizkušanja.[10][11] V uporabo pa je bil predan 8. julija 2022, zaenkrat kot del 29. divizije podmornic Glavne uprave globokomorskih raziskovanj (na Severni floti).[12][13][14]
Razred Antej je razvil konstruktorski biro Rubin, glavni konstruktor pa je bil Igor Leonidovič Baranov. Razvoj predhodnega razreda Granit se je začel leta 1969, na njegovi osnovi pa je bil razvit izboljšan razred Antej. Izboljšave se nanašajo na manjšo hrupnost, izboljšano elektronsko opremo in sedemlistni propeler namesto štirilistnega.[15]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ TASS Russian News Agency (23. april 2019). »The first submarine - carrier "Poseidon" was launched in Severodvinsk«. www.tass.ru (v ruščini). Pridobljeno 6. julija 2021.
- ↑ »Shipbuilders deliver special-purpose sub with nuclear-powered drones to Russian Navy«. tass.com. 8. julij 2022.
- ↑ »Marine Nuclear Power:1939 – 2018« (PDF). Julij 2018. Pridobljeno 27. decembra 2022.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ Unknown (16. marec 2006). »Russia is completing the construction of the nuclear submarine "Belgorod"«. www.lenta.ru (v ruščini). Pridobljeno 6. julija 2021.
- ↑ Danichev, Alexey (9. februar 2012). »The Russian Navy does not need brains with weapons on a WWII engine«. www.ria.ru (v ruščini). Pridobljeno 6. julija 2021.
- ↑ Nikolaev, A.S. (25. junij 2021). »K-329, "Belgorod" projet 949A, 949AM, 09852«. www.deepstorm.ru (v ruščini). Pridobljeno 6. julija 2021.
- ↑ Unknown (20. december 2012). »Special nuclear submarine laid down at Sevmash«. www.deepstorm.ru (v ruščini). Pridobljeno 6. julija 2021.
- ↑ Unknown (24. april 2019). »Technical characteristics of the submarine "Belgorod"«. www.iz.ru (v ruščini). Pridobljeno 6. julija 2021.
- ↑ Unknown (6. april 2021). »Belgorod nuclear submarine carrier with Poseidon nuke drones to serve in Pacific«. www.tass.com/defense (v angleščini). Pridobljeno 16. aprila 2021.
- ↑ »Belgorod nuclear sub begins its first sea trials — source«. TASS. Pridobljeno 1. julija 2021.
- ↑ Sutton, H. I. (25. junij 2021). »Russia's Gigantic Submarine, Belgorod, Sails For The First Time«. Naval News (v angleščini). Pridobljeno 1. julija 2021.
- ↑ Abramowicz, Victor (21. junij 2018). »Moscow's other navy«. www.lowyinstitute.org (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2021. Pridobljeno 16. aprila 2021.
- ↑ Unknown (21. maj 2018). »You Need to Know About Russia's Main Directorate of Deep-Sea Research (GUGI)«. www.lynceans.org (v angleščini) (objavljeno 21. maj 2018). Pridobljeno 16. aprila 2021.
- ↑ Unknown (13. april 2018). »Les troupes des abysses«. www.rusnavyintelligence.com (v francoščini) (objavljeno 13. april 2018). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2021. Pridobljeno 16. aprila 2021.
- ↑ »Project 949 Granit / Oscar I ; Project 949A Antey / Oscar II«. Federation of American Scientists. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2011. Pridobljeno 30. decembra 2011.